Ključni poudarki COP29 za vodstvene in nadzorne organe

 

Med 11. in 22. novembrom 2024 je v Bakuju, Azerbajdžan, potekal COP29, drugi največji vrh Združenih narodov o podnebnih spremembah doslej. Imenovan tudi "finančni COP", je bil osredotočen na novo globalno podnebno financiranje in ambicije držav pri spopadanju s podnebnimi spremembami.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je pogajanja odprl z neposrednim pozivom k ukrepanju, saj je dejal, da se morajo globalne emisije vsako leto zmanjšati za 9 %, do leta 2030 pa za 43 % glede na leto 2019. Guterres je tudi povedal, da bi lahko vrzel med potrebami po prilagajanju podnebnim spremembam in podpornimi finančnimi sredstvi do leta 2030 dosegla 359 milijard USD letno ter da morajo razvite države do leta 2025 podvojiti financiranje prilagajanja na vsaj 40 milijard USD letno, da bi zapolnile to vrzel.

Ključni rezultati pogajanj vključujejo:

  • Nova kolektivna ciljna vrednost financiranja (NCQG): Dogovorjeno je bilo potrojiti financiranje za države v razvoju na 300 milijard USD letno do leta 2035, čeprav je ta znesek precej pod 1,3 trilijona USD, zahtevanega s strani nekaterih držav.
  • Standardi za trge ogljika: Sprejeti so bili mednarodni standardi za trge ogljika v skladu s Pariškim sporazumom (člen 6), ki vključujejo bilateralne sporazume med državami, mehanizme za ogljične kredite in ne-tržne pristope. Ta korak odpira nove priložnosti za trgovanje z ogljičnimi krediti in sodelovanje med državami.
  • Sredstva za izgube in škodo: Podpisani so bili dokumenti za ustanovitev Sklada za izgube in škodo, s čimer se odpirajo možnosti za konkretno financiranje prizadetih regij. Prve uradne prispevke so že napovedale nekatere države.
  • Posodobljeni nacionalni cilji zmanjšanja emisij (NDCs): Omejeno število držav je naznanilo posodobljene cilje za zmanjšanje emisij. Ostale države morajo posodobljene cilje predložiti do marca 2025.
  • Deklaracija iz Bakuja o globalni podnebni transparentnosti: Deklaracija poziva države, naj do konca leta 2024 predložijo poročila o transparentnosti in inventar emisij, kar naj bi izboljšalo usklajevanje mednarodnih politik in priprave na COP30 v Braziliji.

Sporočila za vodstvene in nadzorne organe:

  • Vloga zasebnega sektorja pri podnebnem financiranju: Vodstveni in nadzorni organi morajo oceniti, kako njihove družbe prispevajo k mobilizaciji zasebnega kapitala za podnebne ukrepe in kako to usklajujejo z javnim financiranjem. Povečano partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem lahko prispeva k uravnoteženemu toku financiranja. Orodja, kot je Protokol za določanje ciljev, ki ga je objavila zveza Net-Zero Export Credit Agencies Alliance, lahko pomagajo pri zmanjševanju tveganj za investicije v nove tehnologije in trge.
  • Priložnosti na trgih ogljika: Novi standardi za trge ogljika omogočajo gospodarskim družbam boljšo uskladitev z mednarodnimi pravili in boljšo uporabo ogljičnih kreditov za doseganje trajnostnih ciljev. Organizacije bi morale pregledati svoje strategije, povezane z ogljičnimi trgi, in raziskati možnosti za optimizacijo praks.
  • ESG standardi in transparentnost: Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) je na konferenci COP29 predstavila nove mednarodne smernice za ESG, t. i. ISO ESG Implementation Principles, ki podpirajo skladnost z zahtevami po razkritju ter izboljšujejo poročanje in komunikacijo o ESG. Smernice so še posebej usmerjene v izboljšanje poročanja o ESG in praks za male in srednje velike družbe, saj te predstavljajo pomemben delež svetovnih družb, ki jih podnebne spremembe nesorazmerno prizadenejo.
  • Načrtovanje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo: Iniciative, kot je Mednarodna mreža za tranzicijsko načrtovanje, spodbujajo razvoj strategij za prehod na trajnostno poslovanje. Družbe morajo oceniti svojo pripravljenost na resnična zmanjšanja emisij in izboljšanje odpornosti.
  • Podnebna odpornost in prilagoditev: V okviru kampanje "Race to Resilience" so načrti prilagajanja že dosegli 2 milijardi ljudi, cilj pa je povečati odpornost 3,2 milijarde ljudi do leta 2030. Vodstveni in nadzorni organi bi morali raziskati, kako lahko njihove družbe prispevajo k tem ciljem.
  • Povečanje ambicij in odpornosti: Podatki kažejo, da trenutni cilji gospodarskoh družb ne zadoščajo za dosego omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C. Vodstveni in nadzorni organi morajo oceniti, ali je treba ambicije podjetij povečati, in razmisliti o možnostih za izboljšanje odpornosti na podnebna tveganja, zlasti v dobavnih verigah.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki se je kot vodja slovenske delegacije udeležil podnebne konference in aktivno sodeloval v pogajanjih, je po koncu izrazil mešane občutke glede sprejetih zaključkov. Med glavnimi poudarki je izpostavil finančni cilj 300 milijard dolarjev, ki ga bodo razvite države namenile manj razvitim državam. Hkrati je opozoril, da obstoječi dogovori ne zadostujejo za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, saj trenutne politike kažejo na pot proti segrevanju za 3 stopinje Celzija do konca stoletja. Minister je izrazil razočaranje nad pomanjkanjem konkretnih zavez za hitrejše zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in postopno odpravo fosilnih goriv. Kljub temu je poudaril pomen nadaljnjega sodelovanja z državami v okviru "Koalicije visoko ambicioznih držav" za dosego boljših rezultatov​. [1]

COP29 sicer jasno kaže, da je prehod na trajnostno poslovanje tesno povezan z reformami v financiranju, izboljšanjem ESG praks in boljšo preglednostjo ogljičnih tokov. Vodstveni in nadzorni organi imajo ključno vlogo pri oblikovanju strategij, ki bodo podjetjem omogočile, da se prilagodijo novim pravilom, izkoristijo priložnosti na ogljičnih trgih in postanejo odpornejša na podnebna tveganja. Naslednja podnebna konferenca COP30 bo potekala prihodnje leto v Braziliji in bo naslednje pomembno stičišče za nove globalne podnebne dogovore.

Več o zaključkih s podnebne konference COP29

[1] https://www.gov.si/novice/2024-11-24-cop29-po-podaljsku-sprejeti-dokumenti/